Vprašanje:

Kdaj lahko delodajalec prekine delovno razmerje, če sem še vedno na bolniški. Pred enim mesecem sme sem s strani delodajalca prejel odpoved delovnega razmerja (odpovedni rok 30 dni) iz poslovnega razloga zaradi zaprtja poslovalnice v Kopru. Podjetje obratuje še v Ljubljani. Do sedaj sem redno pošiljal bolniške liste za vsak pretekli mesec, prejšni teden pa sem prejel po pošti delavsko knjižico in kopijo potrdila o odjavi, kjer se vidi, da so me odjavili iz registra zaposlenih. V prilogi so navedli, da se v roku 30 dni, z priloženo odpovedjo, prijavim na Zavodu za zaposlovanje.

Kaj naj naredim? 

 Odgovor:

Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR) Delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem, ko se delavec vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka. Glede na to, da se vam odpovedni rok ni iztekel,  delodajalec ni ravnal pravilno, saj vas je neupravičeno odjavil iz delovnega razmerja. 

Svetujemo Vam, da se oglasite v naši pisarni, kjer Vam bomo naredili vse potrebno za rešitev Vašega problema. 

Miha Dolenc

Imel sem veljavno pogodbo o zaposlitvi sklenjeno od decembra 2008 do konca avgusta. 2009. Pred tem sem imel še eno pogodbo sklenjeno pri istem delodajalcu in sicer za obdobje od januarja 2008 do decembra 2008. Pri tem podjetju sem bil zaposlen skupno 20 mesecev.

Ali sem opravičen do izplačila regresa in v kakšni višini?

Do izplačila regresa ste vsekakor opravičeni. Na podlagi določil o izplačilu regresa  vam pripada regres za leto 2008, kot tudi regres za leto 2009. V kolikor ste opravičeni do letnega dopusta, vam pripada tudi letni regres najmanj v višini minimalne plače.

V primeru, da vam je delodajalec trdil drugače, vas je s tem zavajal. Tako je potrebno delodajalca pozvati k izplačilu. V kolikor tudi to ne zaleže, bo potrebno vložiti tožbo na Delovno sodišče. Ti postopki so načeloma hitri in se zaključijo v parih mesecih.

Žiga Marovt

Prenos avtorske pravice

Večina avtorjev ustvarja z namenom pridobivanja premoženjske koristi. Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah namreč določa, da se lahko med živimi prenašajo samo materialne in druge avtorske pravice. Na avtorsko pravico ni mogoče seči s prisilno izvršbo. S prisilno izvršbo je mogoče seči samo na premoženjske koristi, ki izvirajo iz avtorske pravice.

Materialne in druge avtorske pravice se prenašajo predvsem s pogodbo. Gre za prenos avtorske pravice in ne za prenos stvari, na kateri je fiksirano delo, čeprav sta običajno ta dva prenosa povezana. Sklop pravil, ki urejajo pravni promet z avtorsko pravico, imenujemo tudi avtorsko pogodbeno pravo.

Omejitve avtorske pravice

Čeprav je avtorska pravica monopolna, obstajajo določene omejitve. Avtor lahko svojo avtorsko pravico omeji sam, npr. s pogodbo ali oporoko. Določene omejitve pa so taksativno naštete tudi v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Potrebno jih je razlagati v skladu z načelom «In dubio pro auctore« - V dvomu v korist avtorja! Interesi avtorja ne smejo biti nesorazmerno prizadeti. Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah pozna vsebinske in časovne omejitve. Med vsebinske spadata zakonita licenca in prosta uporaba.