Delovno pravo -
Delovno pravo
|
Odsotnost z dela zaradi praznovanja
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela ob praznikih Republike Slovenije, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih.
Pravica iz prejšnjega odstavka se delavcu lahko omeji, če delovni oziroma proizvodni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan. |
Delovno pravo -
Pogodba o zaposlitvi
|
Plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin
Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin. Za vsak posamezni primer:
lastne poroke;
- smrti zakonca oziroma osebe, ki je zadnji dve leti živela z delavcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali smrti otroka, posvojenca ali pastorka;
- smrti staršev – oče, mati, očim, mačeha, posvojitelj;
- hujše nesreče, ki zadane delavca,
- ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en delovni dan.
|
Delovno pravo -
Pogodba o zaposlitvi
|
Kolektivna pogodba
Kolektivne pogodbe sklepajo sindikati oziroma združenja sindikatov kot stranka na strani delavk in delavcev (delavec) in delodajalke in delodajalci (delodajalec) oziroma združenja delodajalcev kot stranka na strani delodajalcev.
Kolektivna pogodba se sklene v pisni obliki. Kolektivna pogodba se lahko sklene za določen ali nedoločen čas. Kolektivna pogodba začne veljati petnajsti dan po objavi. Stranki se lahko v kolektivni pogodbi dogovorita za krajši rok.
Kadar so med podpisniki kolektivne pogodbe združenja sindikatov ali združenja delodajalcev, se v kolektivni pogodbi določi, za katere člane združenja velja. Kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu oziroma pri delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, če kolektivno pogodbo sklene en ali več reprezentativnih sindikatov. Kadar posameznega delodajalca zavezuje več kolektivnih pogodb iste vrste na isti ravni, se uporabljajo določbe, ki so za delavce ugodnejše.
Kolektivna pogodba preneha veljati s potekom časa, za katerega je sklenjena, s sporazumom obeh strank o prenehanju veljavnosti ali z odpovedjo.
Primere in pogoje za odpoved kolektivne pogodbe ter odpovedni rok določita stranki s kolektivno pogodbo. Če kolektivna pogodba ne vsebuje odpovednega roka, se kolektivna pogodba lahko odpove z odpovednim rokom šestih mesecev. Kolektivne pogodbe, sklenjene za določen čas, ni mogoče predčasno odpovedati. |
Delovno pravo -
Pogodba o zaposlitvi
|
Uveljavljanje in varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja
Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.
Neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, lahko v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
S kolektivno pogodbo se lahko določi arbitražo za reševanje individualnih delovnih sporov. V tem primeru mora kolektivna pogodba določati sestavo, postopek in druga vprašanja, pomembna za delo arbitraže.
Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. |
|
|
|
|
Stran 11 od 16 |
Read more...