Porodniška je izraz, ki ga pogosto uporabljamo za obdobje, ko ženska preneha delati, rodi otroka ter eno leto skrbi zanj. Vendar pa je to obdobje porodniške razčlenjeno na dva dela. En del je porodniški dopust, drugi del pa je dopust za nego in varstvo otroka. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) glede porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo in otroka določa le, da je mogoče letni dopust v primeru uveljavljanja le teh izrabiti v naslednjem koledarskem letu, vendar najkasneje do 30. junija. Določila o porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka pa vsebuje Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP). Po tem zakonu porodniški dopust nastopi z dnem rojstva otroka in nato traja 105 dni. Do porodniškega dopusta je v prvi vrsti upravičena otrokova mati. Mati mora porodniški dopust nastopiti 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati porodniškega dopusta ne more nastopiti v tem roku, ga lahko koristi po otrokovem rojstvu le v primeru, da je porod nastopil pred predvidenim datumom poroda. Do porodniškega dopusta pa je upravičen tud otrokov oče, vendar le v primeru da mati umre, zapusti otroka ali pa je na podlagi mnenja pristojnega zdravnika trajno ali začasno nesposobna za samostojno življenje in delo. Pravico do porodniškega dopusta imajo otrokov oče in stari starši tudi v nekaterih drugih primerih. Drugi del porodniške pa predstavlja dopust za nego in varstvo otroka. Ta dopust ima pravico koristiti eden od staršev, dopust pa traja 260 dni in sledi porodniškemu dopustu neposredno po njegovem poteku.

Miha Dolenc

tel: 040 30 30 84

mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v okviru določb o delovnem času ureja tudi nadurno delo. Nadurno delo je delo preko polnega delovnega časa, ki ga mora delavec po ZDR opravljati na zahtevo delodajalca. Nadurno delo lahko delodajalec delavcu odredi le v primerih izjemoma povečanega obsega dela, če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa in v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Nadurno delo mora biti delavcu s strani delodajalca predhodno odrejeno v pisni obliki, le v primeru da to zaradi nujnosti ali narave dela ni mogoče lahko delodajalec delavcu nadurno delo odredi ustno, seveda s kasnejšo pisno odredbo. Nadurno delo se delavcu lahko odredi za največ 8 ur na teden, 20 ur na mesec in največ 180 ur na leto. Pri opravljanju nadurnega dela dnevni delovni čas na sme trajati več kot deset ur. V primeru da je določeno delo možno opraviti v okviru rednega delovnega časa z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev, se za to delo ne sme odrediti nadurnega dela. ZDR pa nadalje določa, da se nadurno delo ne sme uvesti za določene skupine delavcev, kot sledi: delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva; starejšemu delavcu; delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti; delavcu, kateremu bi se na podlagi mnenja zdravniške komisije zaradi takega dela poslabšalo zdravstveno stanje; delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare; delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.

Miha Dolenc

tel: 040 30 30 84

mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Vprašanje:

Podjetje v katerem sem zaposlena je objavilo likvidacijo. V računovodstvu so nam začeli ponujati razne dokumente v podpis, katere so nekatere delavke podpisale, jaz sem jih hotela vzeti domov, da bi jih preučila, vendar mi jih niso hoteli dati. Sedaj, ko je cca 2/3 delavk podpisalo preložene dokumente smo dobili sklep o odpovedi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov, brez odpravnine, z minimalnm odpovednim rokom.Stanje v podjetju je dejansko slabo, vendar je direktor in lastnik opravil likvidacijo po hitrem postopku in v računovodstvu sedaj pravijo, da nimamo več nobenih terjatev do podjetja, vendar odpravnine nisem dobila. Kaj lahko naredim? Ali zato ker je podjetje prenehalo poslovati sem ostala brez odpravnine?

Odgovor:

V primeru odpovedi iz poslovnih razlogov, Vam mora delodajalec izplačati odpravnino, do katere ste upravičeni po Zakon o delovnih razmerjih. V kolikor je podjetje bilo likvidirano po hitrem postopku in ne posluje je moral lastnik in odgovorna oseba  podati izjavo, da so poravnane vse obveznosti podjetja. V kolikor niste prejeli odpravnine in je bilo podjetje likvidirano po hitrem postopku imate še vedno možnost izterjati neizplačano odpravnino.

Predlagamo Vam, da se oglasite v naši pisarni in pomagali Vam bomo zavarovati Vaše pravice.

Miha Dolenc

tel: 040 30 30 84

mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Vsak delavec, ki pri delodajalcu dela nepretrgano skupaj več kot šest mesecev, ne glede na to ali pri delodajalcu dela polni ali krajši delovni čas od polnega pridobi po Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) pravico do celotnega letnega dopusta. Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno od števila delovnih dni na teden. Delavec, ki opravlja delo pet dni na teden ima pravico do minimalno 20 dni letnega dopusta, delavec, ki pa opravlja delo šest dni na teden pa pravico do minimalno 24 dni letnega dopusta. Določene skupine delavcev imajo po ZDR pravico še do dodatnih treh dni dopusta in sicer so to starejši delavci, invalidi, delavci z najmanj 60% telesno okvaro in delavci, ki negujejo in varujejo otroka s telesno ali duševno prizadetostjo. Prav tako ima pravico do dodatnega dneva dopusta delavec za vsakega otroka, ki še ni dopolnil petnajst let starosti. V primeru, da delavec nima pravice do izrabe celotnega letnega dopusta, lahko izrabi 1/12 dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarske letu, če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta ali če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem. Delavec, ki ima pravico do letnega dopusta ima pravico tudi do izplačila celotnega regresa. Regres za letni dopust mora biti delavcu izplačan do 1. julija tekočega koledarskega leta, vendar pa se lahko zaradi nelikvidnosti delodajalca določi tudi kasnejši rok izplačila regresa, to je najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Pomembno pa je tudi zakonsko določilo, da v kolikor ima delavec pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta ima tu pravico le do izplačila sorazmernega dela regresa.

Miha Dolenc

tel: 040 30 30 84

mail Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.